O tem lahko preberete v prispevku Ivana Palčiča. Kliknite na povezavo:

DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU 2015

Lučkin prispevek odprite s klikom na povezavo:

IVANI V SPOMIN

Milena poroča o uspehu našega člana Zdravka.

Preberite na povezavi (klikinite nanjo):  Wings for life world run

V soboto, 16.5. 2015 je potekalo DP v kegljanju v Novi Gorici.  Organizator  tekmovanja je bil ZŠIS-POK, izvajalec tekmovanja  pa MDI Nova Gorica.

Normo za uvrstitev na državno prvenstvo so dosegli  in se tekmovanja tudi udeležili naslednji  člani:

V ženski konkurenci  sta se tekmovanja udeležili  Mateja Jesenšek in Brigita Volc

Moške barve pa so zastopali: Anton Glad, Bojan Fijavž , in Vladimir Sokač.

Naši tekmovalci so domov prinesli naslednje medalje:

V  ženski  kategoriji K2 je Mateja Jesenšek dosegla  1. mesto, Brigita Volc pa 2. mesto.

V moški kategoriji K2 je Bojan Fijavž dosegel 2. mesto, Vladimir Sokač pa 3. mesto.

Za izvrstne dosežke iskrene ČESTITKE!

Milena

Kaj imajo skupnega Alen Kobilica, Primož Kozmus, Rebeka Dremelj, Rok Kerin, Brigita Šuler in Filip Flisar?

Za odgovor kliknite na povezavo:    Tečem

Udeležite se brezplačnih predavanj in delavnic tudi v vašem kraju, ki bodo potekale od 15. maja do 22. maja po vsej Sloveniji v okviru Tedna vseživljenjskega učenja.tvu

Več na povezavi (klikni):   tvu

Rdeč nagelj marsikomu prikliče v spomin črtico Prvi maj. V njej koroški pisatelj Prežihov Voranc opisuje svojo nepozabno otroško izkušnjo – sramežljivost ob srečanju z ljudmi iz tovarne, pred katerimi se sprva skrije, nato pa k njemu pristopi lepa deklica, ki je nosila rdeč nagelj.
»Lenkica, daj mu nageljček, da bo tudi on vedel, da je danes prvi maj…!«

Želimo Vam lepe in prijetne prvomajske praznike!

Pozdravljeni!

Sredino dopoldne sem preživela v eni izmed naših klinik v Ljubljani in to ravno v času zdravniške stavke. Ura in pol je minila mirno, ljudje smo potrpežljivo čakali in se razveselili zdravnika, ki je takoj po stavki pričel s svojim delom.
Imela sem dovolj časa za razmislek o tem in onem. Sredin dan je bil namenjen tudi naši zemlji in sloganu: Mi moramo prevzeti vodenje. Končno, sem si rekla!

Hitro, kot vsak dan, sem pregledala spletno stran Parasa.
Kljub prijaznemu vabilu in želji, da uredništvo pričakuje zanimive članke, čaka in čaka …
Pa ob prijetni glasbi, Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj, kliknem na: Kdo smo?, Zanimivosti, Galerijo in spet nič novega!
Še bolj hitro zapustim spletno stran in grem tako kot včeraj, danes in morda tudi jutri, na bolj zanimive in aktualne spletne strani..

Pa vendar, ker je lahko kakšen dan za nekoga le malce bolj pomemben, vam želim povedati, da je dan 24. april, vsaj za člane in samo Društvo paralitikov Slovenije Paras, zanimiv in pomemben datum, ki je tesno povezan z letnicami 1982, 1988, 1999 in imeni Olimpija, Everest, vse do Društva paralitikov Slovenije Paras, ki s svojo jasnejšo opredelitvijo in drugo spremembo naziva društva, obstaja že šestnajsto leto, medtem ko sam začetek društva sega v februar l982 in danes predstavlja že tako imenovana Kristusova leta …

Društvu, ki lahko uporablja tudi skrajšano ime Paras, je bil s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS podeljen status invalidske organizacije in reprezentativne invalidske organizacije in sodi v NSIOS, kjer se spoštuje slogan: Ničesar o invalidih brez invalidov.
Danes Paras združuje 189 članov, katerih povprečna starost že dosega 65 let, pred nami pa so veliki izzivi, o katerih bom spregovorila ob drugi priložnosti.

Srečno in varno vrtimo kolo našega invalidskega vozička in spoštujmo simbol sreče, ki jo v njem predstavlja štiriperesna deteljica!

Marija Gradišar

Velikonočni zvonovi naj zazvonijo najlepšo praznično pesem in prinesejo radost v srca.
Vesele praznike!

Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati in v sen večni potovati …

Nenadoma in mnogo prezgodaj se je poslovila Anica Lovšin iz Goriče vasi pri Ribnici. Anica, ki je bila vedno prijazna, polna vedrine in dobrih misli, Anica, ki je tako pogumno in nevsiljivo premagovala svojo težko življenjsko pot.
Pa se nikoli ni pritoževala nad svojo usodo, iskala in našla je poti in ljudi, ki so jo vodili v lepše življenje, od službe do upokojitve, izletov in srečanj med prijatelji in znanci.
Draga Anica!
Čas s katerim človek razpolaga je neznanka, življenje pa je vsota sekund, minut, ur, dni in let. Življenje je preprosto obstajanje človeka od rojstva do smrti. In ko življenje umre, ostanejo le še spomini.
Spomini pa so kot iskre,
ki pod pepelom tlijo,
a, ko jih razgrneš,
vedno znova zažarijo!

Člani in članice Društva paralitikov Slovenije Paras te bomo pogrešali in te ohranili v večnem in lepem spominu.

Marija Gradišar

Spomin na še zadnjo Aničino obnovitveno rehabilitacijo – Laško 2014 (Anica je na vozičku.)